Adi Smolar

Danes stara sva in siva, pozna se težko breme let. Postala sva tako ranljiva, mnogo prehiter je za naju svet.

Daleč, daleč je za naju pomlad, leta prinesla so jesen. Daleč, ko dekletu sem govoril: "Rad te imam." In ko bil jaz fant sem njen.

Govoriva si spomine, mnogo vsega je bilo. Kako lepo je, da sva se spoznala in skupaj skozi življenje šla.

Daleč daleč je za naju pomlad, mi za mladostjo je hudo. A ne bi hotel sam postati spet mlad, raje star sem, star in z njo.

Ponoči k meni se privije. Vsak njen dotik tako poznan mi prežene grenko misel: Kdo od naju ostal bo sam.

Daleč, daleč je za naju pomlad, leta prinesla so jesen. Daleč, ko dekletu sem govoril: "Rad te imam." In ko bil jaz fant sem njen.

Daleč daleč je za naju pomlad, mi za mladostjo je hudo. A ne bi hotel sam postati spet mlad, raje star sem, star in z njo.